Piškotke uporabljamo, da bi vam omogočili najboljšo uporabniško izkušnjo pri iskanju na našem spletnem mestu. Več o tem, kako uporabljamo piškotke in kako lahko spremenite vaše nastavitve.

Voditelji potrdili gospodarske prednostne naloge EU za leto 2013

<p>Predsednik Republike Bolgarije Rosen Plevneliev, <br />predsednica Litve Dalia Grybauskaite <br />in malteški predsednik vlade Joseph Muscat. <br />Plevneliev in Muscat sta se tokrat prvič <br />udeležila zasedanja Evropskega sveta.</p>
<p>© Evropska unija, 2013</p>

Predsednik Republike Bolgarije Rosen Plevneliev,
predsednica Litve Dalia Grybauskaite
in malteški predsednik vlade Joseph Muscat.
Plevneliev in Muscat sta se tokrat prvič
udeležila zasedanja Evropskega sveta.

© Evropska unija, 2013

Na zasedanju Evropskega sveta 14. in 15. marca so voditelji EU potrdili gospodarske prednostne naloge Unije za leto 2013 in določili strateško usmeritev za nacionalne proračunske politike in strukturne reforme, ki jih bodo države članice sprejele pozneje letos. To je del šestmesečnega cikla političnega usklajevanja med državami članicami EU, znanega kot "evropski semester".

 

"Popolnoma se zavedamo razprav in vedno večjega nezadovoljstva in celo obupa ljudi. Vemo pa tudi, da ni preprostih odgovorov. Edini način za rešitev iz krize je nenehno odpravljanje njenih glavnih vzrokov. S tem so se odločno strinjali vsi prisotni," je povedal predsednika Evropskega sveta Herman Van Rompuy.

 

Sprejetih je bilo pet gospodarskih prednostnih nalog EU:

 
  • diferencirana in rasti prijazna fiskalna konsolidacija,
  • ponovna vzpostavitev normalnega posojanja gospodarstvu,
  • spodbujanje rasti in konkurenčnosti,
  • reševanje brezposelnosti,
  • posodobitev javne uprave.

 

Voditelji so poudarili, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti podpiranju zaposlovanja mladih ter spodbujanju rasti in konkurenčnosti.

 

Smernice za države članice

 

Po postopku evropskega semestra bodo morale države članice pripraviti načrte za svoje strukturne reforme in proračunske politike za leto 2013, pri tem pa upoštevati smernice, ki jih je sprejel Evropski svet.

 

V zvezi s proračunskimi politikami je Evropski svet poudaril, da je potrebna "diferencirana in rasti prijazna fiskalna konsolidacija".

 

Ukrepi držav članic v zvezi z odhodki in prihodki, vključno s kratkoročnimi ciljnimi ukrepi, bi zato morali "spodbujati rast in podpirati ustvarjanje delovnih mest", zlasti za mlade.

 

Evropski svet je ponovno potrdil, da lahko države članice v skladu s pravili Pakta za stabilnost in rast uravnotežijo produktivne javne naložbe s fiskalno disciplino.

 

Voditelji so pozvali tudi k strukturnim reformam, namenjenim spodbujanju trajnostne rasti, zaposlovanja in konkurenčnosti ter odpravi makroekonomskih neravnotežij.

 

Med prednostnimi strukturnimi reformami je bilo omenjeno zmanjšanje obdavčitve dela, bolj učinkovito pobiranje davkov in boj proti davčnim utajam.

 

Prednostna področja za rast in delovna mesta

 

Evropski svet je izpostavil tri področja, ki so zlasti pomembna za povečanje rasti in ustvarjanje delovnih mest:

 

  • Kot največji družbeni izziv je bila izpostavljena brezposelnost, zlasti brezposelnost med mladimi. Pobuda za zaposlovanje mladih bi morala biti dokončno vzpostavljena januarja 2014. K boju proti brezposelnosti med mladimi bi lahko prispevali tudi s sredstvi iz strukturnih skladov. Voditelji pozivajo k hitremu začetku izvajanja jamstva za mlade, katerega cilj je vsem mladim čim prej zagotoviti ponudbo za zaposlitev ali usposabljanje, če so postali brezposelni.

 

  • Enotni trg ostaja ključno gonilo za rast in delovna mesta. Evropski svet poziva k hitremu zaključku dela v zvezi z vsemi predlogi v okviru Akta za enotni trg I. To je ključna prednostna naloga, zlasti na ključnih področjih, kot so računovodstvo, poklicne kvalifikacije, javna naročila, napotitev delavcev in elektronska identifikacija oziroma elektronski podpis.

 

  • Treba je sprejeti dodatne ukrepe, s katerimi bi poenostavili birokracijo, tako na ravni EU kot na mednarodni ravni. Države članice in Komisija bi morale spodbujati pametno pravno ureditev, s posebnim poudarkom na potrebah malih in srednjih podjetij. Komisija bo opredelila zakonodajna področja in tiste zakonodajne akte, ki ponujajo največ možnosti za poenostavitev pravil in zmanjšanje regulativnih stroškov.

 

Leta 2012 je bilo 16 milijard EUR neporabljenih sredstev iz strukturnih skladov EU prerazporejenih v države, ki jih je najbolj prizadela brezposelnost med mladimi. S tem denarjem smo pomagali približno 800 000 mladim in 55 000 malim podjetjem po vsej Evropi.

 

Nadaljnji ukrepi

 

Po postopku evropskega semestra bodo morale države članice pripraviti načrte za svoje strukturne reforme in proračunske politike za leto 2013, pri tem pa upoštevati smernice, ki jih je sprejel Evropski svet.

 

Načrti bodo vključeni v nacionalne programe reform in v programe za stabilnost (države članice euroobmočja) ali konvergenco (države članice, ki niso članice euroobmočja). Komisija bo te dokumente pregledala aprila.

 

Nato bo ocenila načrte držav članic in za vsako državo pripravila priporočila, ki jih bo na junijskem zasedanju potrdil Evropski svet. Cikel evropskega semestra se bo zaključil z oceno o izvajanju priporočil.

 


Glej tudi:

 

Povejte nam

Ste našli želene informacije?

Da    Ne


Kaj ste iskali?

Ali imate kakšne predloge?